Bodo dodatni plačni razredi v javnem sektorju postali mrtva črka na papirju?

Ena od težav, ki so jo na vladi želeli razrešiti s plačno reformo, je bila, kako kakovosten kader ohraniti v javnem sektorju in obenem zagotoviti, da bi ta sektor postal bolj zaposlitveno privlačen. V dogovoru s sindikati so v zakon o skupnih temeljih plač v javnem sektorju (ZSTPJS) vnesli možnost določitve višjega plačnega razreda od izhodiščnega, tudi do deset plačnih razredov, tako za že zaposlene kot za novo zaposlene v javnem sektorju. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so po omenjenem 22. členu ZSTPJS, kot smo pisali pred kratkim, posegli zlasti v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu. S septembrom se je tovrstno "nagrajevanje" ponekod povsem ustavilo zaradi dopisa finančnega ministra Klemna Boštjančiča.

Slednji je v dopisu neposrednim in posrednim proračunskim porabnikom zapisal, naj ne posegajo po določanju dodatnih plačnih razredov nad izhodiščnim, če za to nimajo rezerviranih sredstev. "Podaja soglasij in prevzem dodatne obveznosti določitve plačnega razreda, ki je višji od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta ali naziva, brez zagotovljenih sredstev, je nedopusten in nezakonit," je takrat zapisal minister.

Dopis je povsem v šolstvu in deloma v zdravstvu ustavil uveljavljanje omenjene možnosti. "Dopis ministra pomeni, da bomo zdaj še težje dobili tehnično-administrativen kader, kot so računovodje, čistilke, hišnik. Računovodja v šolstvu je v izhodiščnem plačnem razredu uvrščen tako nizko, da ga lahko vsak računovodski servis plača bolje kot mi in ga tudi s stabilnejšimi delovnimi pogoji ne bomo prepričali, da pride k nam". Slednje bo povzročilo velike težave v šolah, saj že sedaj manjkajo računovodje, kuharice, hišniki; in brez te možnosti jih bo še težje dobiti, je pred tedni za N1 opozorila ravnateljica in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič.

A finančni minister vztraja. Z enakim stališčem, in sicer, da morajo imeti šole in zavodi v letnem finančnem načrtu zagotovljena sredstva v okviru stroškov dela in "s tem ne smejo povzročati dodatnih izdatkov državnega proračuna", so Boštjančiča podprli na ministrstvu za šolstvo, ki ga vodi Vinko Logaj.

Potem ko smo stanje preverili po ministrstvih in organih v sestavi, smo preverili tudi, kako so po omenjenem členu posegali v pravosodju, policiji, vojski, na javnih univerzah in na RTV Slovenija; in tudi, kako je učinkoval omenjeni ministrov dopis.

Višji plačni razredi 99 javnim uslužbencem sodišč

Podatki za prvih osem mesecev kažejo, da je predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević v tem času podal soglasje za dodelitev višjih plačnih razredov od izhodiščnih 99 od skupno približno 3.290 javnim uslužbencem, kolikor jih dela na vseh sodiščih po Sloveniji. Sodniki so funkcionarji, zato do te možnosti niso upravičeni. Z vrhovnega sodišča so pojasnili, da so imela sodišča kot neposredni proračunski uporabniki za uporabo omenjenega člena zagotovljena finančna sredstva. Kljub temu se je uporaba omenjenega 22. člena ZSTPJS, po Boštjančičevem dopisu, "praktično ustavila", so še zapisali.

Generalna državna tožilka Katarina Bergant za javne uslužbence na državnih tožilstvih doslej ni podala soglasja. Na državnem odvetništvu je slika nekoliko drugačna. Generalna državna odvetnica Ana Kerševan je podala soglasje za 17 javnih uslužbencev, ki med drugim zasedajo delovna mesta višji državni odvetnik, svetnik področja, predstavnik za stike z javnostjo, sodelavec vpisnika, skrbnik inventarja. Od skupno sedemnajstih, ki so dobili višje plačne razrede od izhodiščnih, jih je bilo pet novo zaposlenih. Tudi tam so za omenjena soglasja imeli zagotovljen denar.

V policiji nič, v vojski le eden

V policiji po omenjenem členu niso posegli, medtem ko so v Slovenski vojski le enega pripadnika uvrstili za tri plačne razrede višje od izhodiščnega.

Na treh javnih univerzah je stanje zelo raznoliko. Na največji, Univerzi v Ljubljani (UL), tamkajšnji upravni odbor v prvih osmih mesecih ni izdal nobenega soglasja za dodelitev dodatnih plačnih razredov nad izhodiščnim, saj je "vodstvo UL zadržalo izvajanje" drugega in tretjega odstavka omenjenega zakonskega člena, za kar daje soglasje. V prvih jesenskih mesecih naj bi, po neuradnih informacijah, nekaj "povišic" odobrili, a nam tudi po izteku zakonskega roka za odgovor informacij o številu niso posredovali. So pa zapisali, da so izdelali merila za njihovo dodeljevanje ter da poslujejo skladno s finančnim načrtom.

Na mariborski univerzi, kjer so prav tako izdelali merila, upravni odbor v prvih osmih mesecih prav tako ni podal nobenega soglasja, medtem ko je upravni odbor Univerze na Primorskem podal soglasje za 20 raziskovalcev, enega visokošolskega učitelja - rednega profesorja, 16 strokovnih sodelavcev v visokošolski dejavnosti. Od tega le en strokovni sodelavec ni bil novo zaposleni. Soglasje so podali tudi za višje uvrstitve 8 strokovnih sodelavcev v plačni skupini D9, od tega so bili štirje novo zaposleni.

Na RTV Slovenija, kjer soglasje za uporabo omenjenega člena daje svet zavoda, te možnosti niso uporabili. Prav tako trenutno nimajo nobene vloge za dodelitev višjih plačnih razredov od izhodiščnih po omenjenem členu.

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so se zaradi dopisa finančnega ministra na pogajanjih v začetku novembra dogovorili, da vlada v roku enega meseca zbere podatke po resorjih o uveljavitvi omenjenega člena. Pri tem je vodja ene od skupno dveh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek izrazil pričakovanje, da bodo proračunski uporabniki pri pripravi svojih finančnih načrtov upoštevali tudi sredstva za uporabo omenjene možnosti dodatnih plačnih razredov. V nasprotnem primeru bo ta možnost ostala "mrtva črka na papirju".

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Strast do odgovornosti